Iranski državni vrh se pripravlja na vojno in preživetje Islamske republike

Iran se, kot kaže, že od januarja letos pripravlja na morebitni ameriški vojaški napad. New York Times (NYT) na podlagi pogovorov z uradniki iz različnih vej iranske vojske in državne uprave poroča, da je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej vodenje države predal v roke tesnega zaveznika.

Na začetku januarja je v času najbolj množičnih protestov in resnih groženj z ameriškim napadom za vodenje države pooblastil šefa sveta za nacionalno varnost Alija Laridžanija. Gre za dolgoletnega politika, nekdanjega poveljnika revolucionarne garde in tesnega Hamenejevega zaveznika, ki mu po navedbah časnika ajatola povsem zaupa.

Laridžani je od januarja vodil državo in nasilno zatrtje protestov. Zdaj skuša zatreti morebitne nove izbruhe nasprotovanja, se pogovarja z zavezniki, nadzoruje pogajanja z ZDA in državo pripravlja na morebitno vojno z ZDA. Po pisanju časopisa je Laridžanijev vzpon zmanjšal vlogo predsednika države Masuda Pezeškjana. "V zadnjih sedmih, osmih mesecih smo se pripravili. Odkrili smo svoje slabosti in jih odpravili. Ne iščemo vojne in je ne bomo začeli. A če nam jo bodo vsilili, se bomo odzvali," je Laridžani nedavno dejal za Al Džaziro.

Organizacijsko se je na morebitne napade v zadnjem obdobju pripravljalo celotno iransko vodstvo. Po poročanju NYT so sprejeli tudi ukrepe za primere atentatov na vodilne v islamski republiki. Po besedah virov je Hamenej za vsak vojaški in vladni vodstveni položaj, kamor ljudi osebno imenuje, določil štiri stopnje nasledstva. Vsem na vodilnih položajih je naročil, naj imenujejo do štiri namestnike.

Pooblastil je ozek krog zaupnikov, da v primeru njegove smrti ali izgube stika prevzame pristojnosti ajatole. V tem ožjem krogu so po navedbah virov poleg Laridžanija še ajatolov najvišji vojaški svetovalec Jaja Rahim Safavi, predsednika parlamenta Mohamad Bager Galibaf in vodja Hamenejevega urada Ali Asgar Hedžazi. Kot piše NYT, je Hamenej med lansko 12-dnevno vojno z Izraelom imenoval tri kandidate za naslednika.

Ameriški napad za Irance neizbežen, vojska v najvišji pripravljenosti

Sogovorniki so za ameriški časnik dejali, da so omenjene spremembe posledica izkušenj med 12-dnevnim spopadanjem z Izraelom junija lani. Izraelski napadi so v prvih urah ubili več vojaških poveljnikov in tako onesposobili iransko poveljstvo.

Prav tako naj bi po besedah virov za NYT v Iranu prevladovala ocena, da je ameriški napad neizbežen. Tako je vojska v najvišji stopnji pripravljenosti in razporeja lanserje balističnih raket, s katerimi bi v protinapadu udarila po Izraelu in ameriških vojaških oporiščih. V zadnjih tednih je Iran občasno zaprl svoj zračni prostor zaradi testiranja raket in izvedel vojaško vajo v Perzijskem zalivu. V primeru spopadov bi po navedbah virov na ulice takoj šla policija, obveščevalne službe in milica Basidž, ki bi preprečevale notranje nemire in iskale tuje agente.

Čeprav se vedno bolj govori o možnosti spopadov, pa so pogajanja med ZDA in Iranom še vedno živa. Iranski uradnik je ob tem za Reuters povedal, da se stališči držav o obsegu in mehanizmu odprave sankcij v zameno za omejitev iranskega jedrskega programa razlikujeta. Po njegovih besedah bi lahko Iran resno razmislil o kombinaciji izvoza dela svojih zalog visoko obogatenega urana, da pa bo v zameno zahteval pravico do nemotenega bogatenja urana.

Tesni Trumpov zaveznik predsedniku svetuje, naj skeptikov ne posluša

Kot sta dejala iranski zunanji minister Abas Aragči in njegov omanski kolega Badr al Busaidi, ki posreduje v pogajanjih, bo nov krog pogovorov potekal v četrtek. Ameriški medij Axios, ki se sklicuje na neimenovane ameriške uradnike, je danes poročal, da so ZDA pripravljene na nov krog pogovorov z Iranom, če bodo v naslednjih 48 urah prejele podroben iranski predlog sporazuma. Dodali so, da je sedanji diplomatski pritisk verjetno zadnja priložnost pred začetkom obsežne ameriško-izraelske vojaške operacije, poroča STA.

Aragči je danes ocenil, da obstaja dobra možnost za rešitev spora z Washingtonom po diplomatski poti. Je pa ob tem izpostavil pravico Teherana, da se odzove na kakršen koli ameriški napad. "Naše rakete ne morejo doseči ameriških tal. Zato moramo očitno najti drugo rešitev (...) in udariti ameriško oporišče v regiji," je dejal v intervjuju za ameriško televizijo CBS.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek dejal, da ima Teheran od deset do največ 15 dni časa za dogovor z ZDA, v nasprotnem primeru pa nakazal možnost napada na Iran. Republikanski senator in Trumpov zaveznik Lindsey Graham je za Axios danes dejal, da je ameriškemu predsedniku več ljudi svetovalo, naj ne napade Irana. Sam mu je dejal, naj te nasvete ignorira.